Že od uvodnih taktov skladba 'All The Lines' vzpostavlja globoko atmosferski in introspektiven prostor. To ni skladba, ki bi kričala po pozornosti; nasprotno, poslušalca pritegne z nežnim klavirskim motivom in subtilnimi, razvijajočimi se sintetičnimi teksturami. Zdi se takoj uporabna za prizore, ki zahtevajo čustveno težo in refleksijo. Uvod moškega vokala (Admiral Bob) okoli 0:18 je ključen – izveden je z odmerjeno, skoraj pripovedno kakovostjo, ima topel bariton, ki se zdi hkrati prizemljen in rahlo utrujen od sveta. To ni pop vokalna izvedba; to je pripovedovanje zgodb, zaradi česar je izjemno primeren za podlago v dokumentarnih filmih, ganljive trenutke likov v filmih ali televiziji ali celo za prefinjeno korporativno vsebino, ki obravnava človeške zgodbe ali zapuščino.
Produkcija je čista in profesionalna, kar omogoča, da osrednji elementi – klavir in glas – dobijo dovolj prostora za dihanje. Reverberacija je uporabljena okusno, kar povečuje občutek prostora in introspekcije, ne da bi postala motna. Tu je nežna prostornost, ambientalna kakovost, zaradi katere je vsestranska tudi izven tipične ponudbe kantavtorjev. Čeprav struktura sledi razmeroma konvencionalni obliki pesmi, aranžma ostaja skozi celotno trajanje dovolj redek, da ne moti spremljajočih vizualnih elementov ali pripovedi. Ta zadržanost je pomembna prednost za uporabo v medijih.
Kje bi ta skladba lahko zasijala? Takoj si jo predstavljam pod prizori tihega razmišljanja, morda lik, ki gleda skozi okno in razmišlja o preteklih dogodkih, ali med počasnim posnetkom, ki poudarja spomin ali izgubo. Popolna je za neodvisne filme, dokumentarne filme o človeških interesih, ki raziskujejo osebna potovanja, ali celo za vrhunsko oglaševanje blagovnih znamk, ki se osredotoča na pristnost, dediščino ali premišljeno povezavo. Razpoloženje je pretežno melanholično in resno, vendar nosi podtok nežnega upanja ali sprejemanja, zlasti v nekoliko bolj plastenih delih, kot je tisti, ki se začne okoli 2:04. Učinkovito bi lahko služil tudi kot ozadje za podcaste, ki obravnavajo občutljive teme ali osebno rast, in zagotavljal čustveno sidro, ne da bi bil vsiljiv. Za video igre bi se morda dobro prilegal v naslove, ki so močno osredotočeni na pripoved, med izrezanimi prizori, ki prikazujejo zgodovino likov ali trenutke ključnega odločanja. Splošni občutek je občutek tihega dostojanstva in čustvene resonance, zaradi česar je dragocena prednost za projekte, ki potrebujejo pridih prefinjene, srčne podlage.