Silent Movie 61 by Sascha Ende

Hit or Miss? Arti’s Review

Ta skladba takoj prikliče slike klasične kinematografije – pomislite na Chaplina ali Keatona. Ima tisti čudovito nenavaden, rahlo melanholičen zvok, ki ga poganja klavir in je popoln za ustvarjanje vintage vzdušja. Sama kompozicija je preprosta, a učinkovita, saj se opira na nežno, ponavljajočo se melodijo, ki se zdi hkrati znana in rahlo muhasta. Aranžma je redek, večinoma solistični klavir, morda z rahlim pridihom subtilne, skoraj neopazne teksture v ozadju, ki ohranja osredotočenost na izvedbo klavirja. Kar zadeva produkcijo, je čista in jasna, morda se nagiba k rahlo bolj suhemu, bolj intimnemu zvoku, kar spet poudarja tisti vintage občutek. Za produkcijsko glasbo je to trden kos. Ne poskuša biti epska ali prelomna, ampak popolnoma zadene svojo ciljno estetiko. Čustveno je nežna in odsevna, s pridihom lahkotne žalosti – tiste, ki vas spravi v nostalgičen nasmeh. Kar zadeva uporabnost, bi bila fantastična za zgodovinske dokumentarce, zgodovinske drame ali celo komične prizore, kjer je potreben pridih šarma starega sveta. Dobro bi se obnesla tudi v podkastih, ki raziskujejo zgodovino ali kulturo, ali celo kot ozadje za mehkejše, bolj premišljene oglaševalske kampanje. Če bi jo želeli dvigniti na višjo raven, bi lahko rahlo toplejši, bolj zaokrožen ton klavirja še dodatno poudaril vintage občutek. Poleg tega bi subtilne variacije v dinamiki ali morda nežen dotik reverba lahko dodali nekaj več globine, ne da bi žrtvovali njen intimni značaj. V primerjavi z industrijskimi standardi je znotraj profesionalnega območja. Morda bi koristil še dodaten dotik poliranja v miksu, samo da bi dodali tisti končni sloj sijaja, vendar je na splošno očarljiva in uporabna skladba, ki učinkovito izpolnjuje svojo vintage obljubo. Ima izrazit značaj in jasno opredeljen namen, kar je v produkcijski glasbi vedno plus.