V redu, poslušajmo to skladbo. Prvi vtis je vsekakor atmosferski, zelo ambientalen. Že od samega začetka vzpostavlja miren, skoraj meditativni ambient s temi razvijajočimi se sintetičnimi blazinami. Kompozicija je precej preprosta, močno se zanaša na teksturne spremembe in subtilne harmonične premike, da ohranja zanimanje. Aranžma je precej statičen, kar za to zvrst ni nujno slabo, bi pa mu morda koristilo malo več dinamičnih variacij. Produkcijska kakovost je čista; miks je prostoren in omogoča dihanje blazin. Zvočno je jasno in uravnoteženo, čeprav se zdi sam zvočni dizajn nekoliko osnoven. Morda bi ga lahko dvignili z raziskovanjem kompleksnejših sintetičnih barv zvoka ali dodajanjem subtilnih plasti. Čustveno je vsekakor sproščujoče in sanjsko – popolno za ustvarjanje občutka umirjenosti. Kar se tiče uporabnosti, vidim, da bi se dobro obneslo za naravoslovne dokumentarce, zlasti za vse, kar je povezano z oceani, glede na implicitni naslov, ali pa kot ozadje za počasne vizualne elemente, introspektivne segmente podcastov ali celo aplikacije za meditacijo. Za industrijsko standardno produkcijsko glasbo je solidna, funkcionalna in abstraktno zadene bistvo 'zvokov morja'. Da bi jo še izboljšali, bi predlagal eksperimentiranje z dodajanjem zelo subtilnih organskih elementov, morda terenskih posnetkov dejanskih zvokov morja ali pa nežnih tolkalnih tekstur, da bi ji dodali še nekaj globine in gibanja. Na splošno je skladba spodobna, vsekakor uporabna, kot je, z nekaj zvočnimi izboljšavami pa bi lahko resnično zasijala in razširila svojo privlačnost.