HipHop vs. Jazz Vol 2 by Sascha Ende

Hit or Miss? Arti’s Review

Dobro, poslušajmo to skladbo. Takoj te pritegne saksofon – ima lep, topel ton, kar precej naprej v miksu. Začetni vtis je gladek, vsekakor se nagiba k tistemu jazzovskemu vzdušju, ki ga nakazuje naslov. Potem pade ritem in se umiri v kul, ritmično brnenje. Produkcijsko gledano je čisto in jasno. Bobni so udarni, ne da bi bili premočni, bas linija pa lepo sedi spodaj in zagotavlja trdno osnovo. Melodija saksofona je preprosta, a učinkovita, dovolj privlačna, da ohranja zanimanje, ne da bi bila preveč moteča. To je vrsta skladbe, ki bi lahko zlahka delovala kot glasbena podlaga, ima pa tudi dovolj značaja, da stoji sama zase. Če razmišljam o umestitvi v medije, si lahko predstavljam, da bi to dobro delovalo za vsebino o urbanem življenjskem slogu, morda modne promocije ali celo eleganten uvod v podcast. Ima pozitiven, samozavesten občutek, ne da bi bil pretirano energičen, zaradi česar je vsestranski. Da bi ga še izboljšali, bi ga lahko dvignili z dodajanjem subtilne plasti harmonične kompleksnosti ali kakšnih ušesnih sladkarij v aranžma. Morda malo več variacij v vzorcih bobnov, ko skladba napreduje, da se stvari razvijajo. Na splošno pa je to soliden kos produkcijske glasbe, vsekakor kakovost standardne industrije. Ni prelomna, ampak je dobro izdelana in naredi točno tisto, kar si zada. Uporabnost je visoka; takoj je dostopna in si jo je enostavno predstavljati v različnih medijskih kontekstih. Močna osnova za gradnjo – z nekaj prilagoditvami bi to lahko resnično zasijalo.